Pred Cvetličarno sva bili ob 20h verjetno edini z našo fotografinjo in iskreno povedano mi je kar nekoliko zastalo srce, ko sem iz dvorane zaslišala zvok, ter nikjer v okolici niti enega samcatega človeka. Ja, srce mi je hitreje poskočilo, saj sem mislila da so fantje s koncertom že začeli... Na srečo je moj strah zbledel, ko mi je varnostnik povedal, da se bo koncert danes začel nekoliko kasneje in da še nikogar ne spuščajo notri. Še sreča, prav oddahnila sem si, a po drugi strani zunaj je bilo mrzlo... Zato je sledilo tavanje po okolici POP TV-ja in VPK-ja v iskanju bara. Tudi ta akcija je obrodila sadove, že nas je kar nekaj sedelo ob čajčku in kavici ter se spraševalo kaj se dogaja.
Koncert napovedan za ob 20h, se je tako pričel ob 22h, mislim da je razlog samo eden- da bi se zbralo čimvečje število ljudi. Glede na zamudo, se je dvorana res kar precej napolnila, sicer sem videla že tudi nekoliko bolj nabito dvorano, a vseeno, zavidljiv uspeh.
Fantje so na oder stopili okoli 22h, polni samozavesti, a nekoliko preveč zadržani. Kot da ne bi bili vajini tako številčne množice, ter kot da jih je strah promovirat novi album. V nizi prvih treh komadov je še najbolj izstopala pesem "Release my gun", kjer so se fantje za trenutek sprostili, pa tudi lačna množica je zmigala svojo ritko, saj so komad res vsi poznali.
Zvok v dvorani je bil optimalen, že dolgo časa na koncertu nisem slišala tako udarnega in hkrati čisttega zvoka, četverica na odru je odigrala brez kakršnihkoli napak, kar je velik plus.
Kaj je krivo, da je bila publika tako hladna? Zdi se mi da Kevin ni našel prave poti, kako bi komuniciral s publiko, hkrati pa se publika ni pustila vodit, saj jih je novi album poznala le peščica. Pravih fanov je bilo videti bolj malo, veliko pa je bilo tistih, ki so prišli v Cvetličarno samo malo pofirbcat in se pokazat, a v končni fazi je tudi to nekakšna vrsta podpore.
A vseeno, škoda, da ljudje niso dali priložnost Tide-om, v tem trenutku enemu izmed najbolj melodičnih bandov na naših tleh.
Veliko presenečenje je sledilo, ko sta se kot gosta četverici nadarjenih primorcev pridružila še Grega Skočir (Big Foot Mama)in Zoran Čalič- Zoki (Big Foot Mama, Majke), ne samo da je bilo to presenečenje, komad "Like it slow" je bil odigran z vsemi čustvi, ter res neverjetno energijo, da o zvoku, ki je prihajal iz zvočnikov sploh ne govorim. Po mojem mnenju je bil to vrhunec večera!
Za naslednji komad, je mikrofon prevzel nihče drug kot Tomislav Jovanovič – Tokac (Dan D) in kombinacija Tokac- Kevin je res strupena. Čeprav je Tokac iz žepa potegnil »plonklistek«, kjer je imel besedilo pesmi, mu verjetno nihče tega ni zameril, saj je svoje delo opravil res veličastno in dostojno.
Čas je hitro bežal, nov plošček je bil že v veliki meri predstavljen in sledil je bis. Žal so fantje prejeli preskromen bis oz. temu lahko rečemo kar kvazi bis, na srečo pa je to pri fantih naredilo ravno kontra efekt. Po bisu so se na oder vrnili namreč kot prerojeni, povsem novi, ter sproščeni... Bolj ko se je bližalo koncu, bolj so fantje bili grobi in neusmiljeni s svojimi inštrumenti in posledično se je tudi distanca med publiko in fanti precej zmanjšala. Proti koncu koncerta je že večino dvorane skakalo v zrak, ter se premetavalo levo in desno.
A ne bodi si ga len, fantje so poskrbeli še za eno presenečenje, čisto proti koncu komada "Kick out the Jams", katere orignialni izvajalci so MC5 se jim je na odru pridružil še veliki glasbeni mojster (ki je sicer bolj znan iz TV ekranov)- Lado Bizovičar. Tudi on je svoje delo opravil zelo suvereno, hkrati pa smo se dekleta tudi malo slinile J.
Tako so fantje uspešno do konca pripeljali še en koncert, promocija jim je odlično uspela. Definitivno se bomo videli še v kakšnem klubu, kjer pa upam, da bodo malo bolj sproščeni.
Besedilo: Špela M. (ParadoXa)
Foto: Barbara Milharčič
Fantje bi v resnici lahko izgubili veliko (čeprav so album samozavestno poimenovali "Nothing to Lose"), a to se prav zagotovo ne bo zgodilo, s tem albumom prav zagotovo ne.